Prigode

Darilni paket Destilator, zavit v brajev časopis

Darile, prosim! Za počohat po duši.

Darile, prosim! Za počohat po duši. 1200 896 Maja

»Vse najboljš! Pa vse, kar si TI najbolj želiš!«
Cmok / cmok (cmok).

…je neki, kar ob rojstnih dneh v cca 70%  slišim / preberem / včasih celo sama spravim iz sebe (odvisno od momentalnega (ne)navdiha kreative in energije, ki smo jo v voščilo pripravljeni ali v tistem trenutku sposobni vložit).

Hvala, lubi moji privoščljivci!

Stalni lajf sopotniki, občasni uletovalci, naključni življenjski mimohodneži in vsi drugi neubesedljivi, ki ste se znašli v tem vesolju, v tem času, nekje ob meni in mi čestitate, ker sem se spet nehote postarala.
Sevede so vsa voščila dobrodošla. In cenjena. Še fejsbuk / instič lajk na to, da mam rojstni dan, nekak šteje.
Tko da tenks vsem, ki ste že in tistim, ki še boste karkoli v zvezi s tem obredno opravli.

Če smo pa ravno pri tem, kaj si JAZ najbolj želim…
…eeee, hvala, da vprašaš – mam prošnjo zate!
In najdeš jo čist na koncu.

Najprej moram namreč obdelat moj odnos do daril, ker (tko kot večina drugih reči) z leti malo variira.
Radovednost in vsesplošno navdušenje nad presenečenji me je naredilo v otroka, ki je bil vesel česarkoli. Res, da sem vztrajno, vsako leto, pisala Miklavžu, naj mi pliplis prinese čist mojo sobo, ampak sem bila navsezadnje vzhičena tut ob zimskih zoknih.

Moja sestra rada obuja spomine na čase, ko je ob pospravljanju zložila vse traparije, ki se jih je hotela znebit, v škatlo in na vrhu postavila nekaj, za kar je vedela, da me bo posebej zanimalo. »Vzem vse, al pa nč« je bil čudežen izrek, ki jo je odrešil odgovornosti svojih smeti in jo nagradil z malo otroškega občutka zadoščenja ob lastni zvitosti. Ampak v resnici tisto na vrhu sploh ni bilo nujno. V vsakem primeru bi vzela celo škatlo. Z logiko, da stran (o tem, kje je ta »stran«, raje kdaj drugič) lahko še vedno tudi jaz vse skup vržem, ampak ej, zakladi, ki jih lahko med brskanjem najdem!
Ha, to odtehta vse. Arheološki žličkarji me najbrž razumejo.

Darilofobija ali važen je namen

Nazaj na darila. Nekje v poznih najstniških letih sem začela počasi razvijat  eno tako malo darilofobijo.
V bistvu je bolj odpor.
Do praholovnega kiča, poceni krame, ki razpade še pred uporabo. Do simboličnih darilc, spominkov in druge navlake, ki je splošno nezaželena, ampak množično podarjana. Do neposrečenih daril, ki ti niso všeč / ti ne pridejo prav…

Ker na koncu nekega veselega dne ne veš, kaj bi z vsem tem: s svojim odzivom na fail dobronamernosti (ker želiš bit iskren, ampak nočeš nobenega prizadet) in s kupom traparij, ki jih navsezadnje sortiraš za vrnit / zamenjat v trgovini / prodat / podarit / poslat v maloro.
Ker kao »važen je namen«.

V izogib tem nerodnostim sem do danes preizkusila razne taktike:

  • subtilni namigi, kaj rabim ali si želim (eni so za te sugestije dovzetni, drugim žal enostavno manjka senzor),
  • direktne prošnje, kaj naj bo v darilu (kar žal odvzame ves čar presenečenja),
  • postavljanje lastnih zgledov s premišljenim obdarovanjem,
  • izogibanje praznovanjem,
  • prošnje po neobdarovanju in
  • v skrajnih primerih zavrnitev darila, kar zna bit kar naporno.

Seveda razumem namen in simboliko obdarovanja, zato z veseljem naredim, poiščem, kupim (in, oh, ful rada zavijam!) ali organiziram darilo, ki je fino premišljeno, skrbno odbrano in ciljno natuhtano za prejemnika.

Ker sem nadvse naklonjena darilom, ki ustvarijo fajn občutke in spomine.
Večinoma je to kaj nematerialnega.
Presenečenja, ki te čist frapirajo.
Stvari, ki potešijo tvoja dolgoletna hrepenenja.
Neki izkustvenega / doživljajskega, v čemer res uživaš.
Sproščen čas, ki ga kvalitetno preživiš z ljudmi, ki jih maš rad …

Kej, kar te prijetno počoha po duši.

Ampak ljudi, ki jih maš rad, je veliko. In prave ideje in navdihi niso samoumevni (pa še ob tem lahko kdaj brcneš v temo).
Zato navijam za občasna, nesamoumevna obdarovanja. Včasih brez razloga in na naključen datum. Predvsem pa samo takrat, ko iskreno začutimo, da bi za nekoga to nekaj lahko bilo TO. Da prav s TEM prav njemu ali njej narediš dan.

Darile, prosim!

Zdej sem nekje v fazi, ko združujem vse odnose do obdarovanja, ki sem jih z leti vzela za svoje:

  • še vedno me lahko razveseliš s škatlo svojega random crapa. Mal me je izučilo, da ne posvojim prav vsega, kar bi kdo skipal na deponijo, sem pa recimo čist otroško navdušena, kadar smem prebrskat kakšno staro hišo, preden jo dokončno izpraznijo,
  • še vedno raje ne dobim nič, kot neko gluparijo iz občutka »sam neki mejhnga, da ne pridem praznih rok«,
  • čist sem raznežena, ko komu res uspe darilo, ki se zdi kot uresničene sanje, za katere sploh nisi vedu, da si jih sanjal,
  • če se podarja kej materialnega, me zabava tut kreativa odpadnega zavijanja,
  • opcija, da direkt povemo, kaj si želimo, se mi zdi odlična, če je darilo takšno, da še vedno vsebuje element presenečenja…

In tu, banda moja, je prošnja za vas.
Letos si za spremembo želim čim več daril!
Od vseh vas, ki ste z mano do te mere, da z nekim razlogom sploh pridrsate do tegale bloga.

Ne želim si fizičnega zasuvanja s pozornostjo, ampak digitalno, na daleč.
Nafilano s skupno energijo tvojega časa in mojega so-obstoja.

A sem pri tebi pustila kakšno lepo sled?

Zanimajo me predmeti, ki naju družijo in vpliv, ki ga ima moje delo nate.
Pozitivni odtisi, ki jih puščam v vsakdanjem lajfu posameznikov.

Imaš kakšen izdelek, ki sem ga sproducirala v zadnjih dvajset+ letih?
(štejejo »znamke«, v katerih sem ustvarjala sama ali s Simonom:  MM, Smmart tandem in Destilator, spodaj je nekaj primerkov logotipov in njihovih nerodnih poskusov)

Te še vedno greje plašč, ki sem ti ga sešila pred 15 leti, plešeš v Walk the talk čevljih, pišeš dnevnik v moj ročno narejen blok, te s stene gleda najin okvirček ali piješ kavo iz amatersko narejene šalce, ki sem jih entuziastično delila in prodajala z mladostnim pogumom in samozavestjo? (danes bi take prototipe še doma poskrila z vidnega polja)

Sem te na kakšni delavnici kaj koristnega naučila, s predavanjem spodbudila k dobri navadi ali ti s kakšno fotko ali zapisom dala idejo za tvojo kreativo ali aktivizem?

Ker nočem zgrešit ničesar, kar mi boste pripravli, so tu mini navodila:

Kar zdej takoj ali do konca meseca junija:

  • naredi lepo fotko (ali več njih) izbranih izdelkov. Če je zraven še uporabnik, je mnogo bolje (lahko tudi neprepoznaven).
  • fino je, če še poveš, zakaj in od kdaj te ta reč spremlja in na kakšen način šajna v tvoje življenje,
  • napiši, če sem s svojim delom poslala v tvoj svet kaj nematerialnega (znanje, navdih ali idejo) in s tem doprinesla kaj pozitivnega.

Uporabi kanal, ki ti je najljubši ali poljubne kombinacije vseh (javno ali privat):

Destilator FB: objavi fotko ali zapis na @Destilator strani v komentarjih pod objavo tega bloga,
tvoj FB: naredi objavo  na svojem zidu in označi @Destilator (lahko pa tudi @Maja Modrijan),
tvoj IG: naredi objavo ali story z oznako @Destilator.solutions,
FB / IG privat sporočilo: pošlji fotko & tekst
e-mail: pošlji fotko & tekst na maja.modrijan@gmail.com ,

In kaj bom z vsem tem?

Kakšen teden se bom naslajala ob vsem lepem in se stapljala s podnom ob vsem, kar me bo spravljalo v zadrego.
Potem bom pokupčkala vse te vaše fotke in zapise in jih arhivirala za deževne dni.
Izbrane pa bom ob priliki uporabila na svoji spletki (ene govorice krožijo, da se bo začela prenavljat!) in na drugih kanalih, če se mi bo zazdelo, da z njimi lahko še drugim polepšamo, navdihnemo, popestrimo ali olajšamo življenja.
Ker – a ni to bistvo vsega?

Čist sem vzhičena od pričakovanja, kaj vse se zna nakapaljat!

Tista, ki je prvič zažmrkala v svet na najdaljši dan v letu: Mmaja
21.6.2022

destilator agility walkthetalk shoes

Pet let Destilatorja, ampak dejmo fanfare še mal v kovčku pustit

Pet let Destilatorja, ampak dejmo fanfare še mal v kovčku pustit 850 560 Maja
PET LET, ljudje, kr 5! Lepa, okrogla cifra.

Na nek način se mi kljub temu, da je to ena fina doba, sliši malo. Glede na to, da po smeteh prčkarim in jih pretapljam v razne umotvore pod različnimi znamkami in imeni že cca 20 let.

Najprej sem se na stvari podpisovala s svojim original nazivom, si kasneje prisvojila priimek mojega najljubšega so-človeka in začela risat / šivat / rezljat / tiskat / praskat… na svoje izdelke neke MM čačke. Ko sva začela ustvarjat skup, sva se nazvala Smmart tandem, ga likovno markirala z dvociklom (in kasneje z dodatkom raznih variacij ilustriranega orodja za različne sorte izdelkov). Dobrih osem let sem svojo kreativo sproščala še v Smetumet timu in končno pred petimi leti spet zavila na svoje in začela kurit pod tem novim kotlom, v katerem trenutno še kar fino brbota.

A je Destilator torej samo ena od znamk / podpisov / znakov, katerim sem se od študentskih let dalje posvečala in se z njimi v vsakem obdobju posebej poistovetila?
Huh, nene. Vsekakor je najbolj moj, meni najljubši in verjetno zadnji, ker…
no, ker je zame to to!

V Destilatorju so neke reči, ki sva jih s Simonom skup zastavila še v Smmart času (in še vedno mi pri kakšnih pomaga) sicer pa projekte in izdelke razvijam, oblikujem, usmerjam in kuhljam ob izbrani pomoči točno tako, kot mi je ljubo in pomembno.
A ni to najlepš?

Kje so torej fanfare, zakaj noben ne reže torte in kako to, da konfeti ne frčijo po zraku?

Več razlogov:

  • Datumi, obeležja, obletnice, darila iz vljudnosti, praznovanja na ukaz in prešr s pričakovanji niso baš moja najljubša stvar. Včasih mi uspe simpatično voščilo, fino primerno darilo, organizacija luštnega druženja ali super trapasto presenečenje. In to res z užitkom počnem, samo ni nujno, da na poseben datum. Kadar nimam navdiha, energije ali prave ideje, se pa raje ne trudim silit v rituale.
  • Čeprav sem si pred časom želela za to 5-letnico organizirat eno fino povezovalno praznovanje, v  trenutni vsesplošni klimi javni dogodki nimajo svojega čara, zato, če mene vprašate, komot počakamo na bolj primerne, tko in drugač toplejše čase.
  • Tudi, kadar delaš samostojno, je čista iluzija, da bo vse tako, kot si planiral. Oviratlon / agility steza se ti kar sama od sebe sproti postavlja, ti pa sprejemaš kompromise, medtem, ko mal skačeš, se mal plaziš, delaš ovinke in nehote zbiješ, na skrivaj odžagaš ali obredno zapališ kakšen količek na stezi. Zato se datum obeležja ne poklopi nujno z razlogi za zmagoslavje.
In kje je bil Destilator na ta vele datum, na katerega je bil uradno potrjen?

Na off.

Brez frišnih objav na Meta platformah.
Brez pompa ali drame, v lastni prihuljenosti – pomalem vzhičen in hkrati mal v krču.

7.2. jaz sicer nisem pihala svečk, sem pa preživela en pester predprazničen dan. Z nasoljenim in prevetrenim zrakom v pljučih sva se dopoldne vrnila z morskega druženja s prijatli. Med kuhanjem kosila sem, bolj kot karkoli drugega, praznovala dobre (ne moje) zdravstvene novice. Med škrebljanjem z žlicami po preostanku kosila je uletela na obisk nova družba in samoiniciativno prinesla sladico (ha, ni bila torta, so bli pa krofi!). Potem sem skočila še na večerni razteg in henganje v hamaki in zaključila dan v dobrem starem tandemu.
Z veseljem vse skup ponovim tut na šesto obletnico.

Nazaj k Destilatorju:

če sem iskrena, ta trenutek nisem v woohoo fazi, ker imamo ene tehnične zagate pri naših ljubih čevljih. Kar je razlog, da si že mesec in pol občasno grizljam nohte.
Če pogledam nazaj ali z aviona, je seveda kup stvari za proslavljat. Če bi si odmerila čas in tu na spletko končno naložila vse krasne pretekle projekte, ta boljše medijske pojavnosti in izdelke, ki jih srečate v studiu (tule pa še kar čakajo, da jim končno dam prostor), bi me garant vrglo v bolj prazničen mood.

Skratka ni grozne drame, ampak tudi nobenega prelomnega momenta.

Če se vrnem na agility simboliko…

Dejmo rečt, da sem nekje sredi proge, čist zadovoljna, ker sem do zdej fino preskočila par različnih višin. Ponosna, ker sem parkrat šla čez most, čeprav so se mi tresle tačke. Verjetno sem zabluzila pri zaporedju nalog. In mam par prask, ker sem preveč hitela in me je centrifugalna sila bočno podrajsala ob notranjost tunela. Ampak se mi zdi, da noben ni opazu in ni neki za cvilit.
Frizbi pa še leti proti meni in nisem ziher, a ga bom ujela z gobčkom ali pobrala s tal. Mam pa namen šibat do konca, ker mi vse skup dogaja.
In ne glede na vse – več al manj vedno maham z repom in ne lajam brez razloga.

Lahko se torej veselite z mano vsega, kar že je, fanfare pa dejmo skup povlečt iz kovčka, ko rešimo trenutne tegobe in vam bom veselo naznanila, da so lepila, podplati, vmesne podloge in stare kavbojke spet harmonično pripravljeni, da skup z vašimi posebnimi naročili čevljev po želji (in z mojimi tihimi plani) končno rodimo nove serije Walk the talk šuhov.

Do takrat si pa lahko izberete nožne sopotnike, ki so že na lagerju. Ali kej drugega.
Vsak nakup je zame kliker in briket, da slalomiram dalje.

Ps: hvala vsem, ki teh 5 let (in že leta prej) na vse možne načine podpirate, kar počnem.
Ker kaj so čevlji brez nog, ki jih šetajo po svetu?
In kaj ti bo frizbi, če si ga z nobenim ne podajaš?

Z nohti med zobmi in pestjo konfetov v drugi roki, na delnem stendbaju: Mmaja
12.2.2022

semena z domacega vrta

Destilator Zelemenjava, zimska menjava domačih semen

Destilator Zelemenjava, zimska menjava domačih semen 1200 802 Maja

Dobrodošla semena zelenjave, zelišč in rož!

  • 20. – 24. december 2021
  • Destilator studio : Kolodvorska cesta 5b, Postojna (stavba Rdečega križa, prvo nadstropje, skrajno desno)
  • Ker je studio majhen, lahko na menjavo prideš le najavljeno ali pošlješ in prejmeš semena prek pošte. Za termin srečanja ter ponudbe in želje glede semen, piši na maja.modrijan@destilator.si ali kliči na 041 228 900.
Tole je prva Zelemenjava v Destilator aranžmaju.

In za prvič je zimska. Predpraznična. Še solsticij je v tem tednu, pa tik po polni luni…
Ma, če to ne bo raslo!
V času, ko so naši vrtovi in korita že več ali manj v alfa stanju, mi maštamo, kaj vse bomo z njimi počeli v letu, ki prihaja.

Zelemenjava je »menjava zelenih dobrot in modrih misli«.

Večinoma se izvaja spomladi, ko ugotoviš, da je spet vzklilo semen za celo njivo, ti pa imaš le balkonsko korito. Ali poleti, ko stestiraš že vse hladne in tople variacije narezanih, naribanih in zmiksanih kumar in jim omejiš prostor, ki ga zavzemajo v skrinji. Potem pa se s košaro presežkov odpraviš na Zelemenjavo, kjer jih menjaš za beličnike in fotokopijo ročno spisanega recepta za štrudel tete Mici.
Zima pa je… idealna za inventuro domačih semen!
Suha so sigurno že vsa.

  • Lahko jih prečistiš. Ali pustiš stroke in druge ovoje zraven. (Mogoče bo prejemnik prvič videl, v čem seme zraste in to je blazno zanimivo!)
  • Za pakiranje ne kupuj nove embalaže. Spravi jih v steklene kozarčke od hrane ali v papirnate kuverte, v katerih so prispela voščila, računi ali pisma (zalepi ali prepogni, kjer so luknje!). Tudi male zip plastične vrečke, ki se valjajo kje po predalu, so praktične, čeprav niso ravno višek estetike. Če pa te prime DIY navdih, lahko izdelaš čisto svoje vrečke, škrniclje ali origami žakeljčke iz odpadnega papirja.
  • Vse opremi z napisom vrste semen, letnico in krajem pridelave.
  • Zelo zaželeno je, da dodaš še kakšen nasvet za vzgojo ali celo najljubši recept za uporabo pridelka. Rumenega tiska, ki ima še izobraževalno in nostalgično vrednost, se še posebej veselimo. Lahko ga pripišeš ali poveš ob menjavi.

Dobrodošlo je vse: soja, ki tam pod Katarino uspeva že desetletja. Laški fižol, po domače šurkovc, ki ima okus po kostanju. Lan, ki ga sadiš na stoti dan v letu. Pa zajčki vseh barv, ki poganjajo še iz asfaltne razpoke in včasih cvetijo kar do snega…

Menjava bo potekala v živo in po pošti.
Svoje presežke semen lahko v tem tednu prineseš v studio ali jih pošlješ na naslov društva (Destilator klub, Kal 56, 6257 Pivka).

Semena, ki bodo na voljo za menjavo, prav tako dobiš v studiu ali prejmeš po pošti.
Zalogo ponudbe, ki se bo v tem tednu nabrala, bom sporočila vsem, ki bodo vanjo prispevali in jo dokončno razpečevala po novem letu, ko bodo poštarske malhe že bolj lahkotne.

Naslednje leto pa držimo pesti za Zelemenjavni družaben dogodek, kjer se bomo med sabo spoznali in si povedali, kako kaj raste, kar smo dobili drug od drugega.
A smo za?

ps: Zelenjava + menjava = Zelemenjava!
Ime ni moja pogruntavščina, mi je pa pobuda zelo ljuba že od njenega začetka v letu 2013, ko sem bila še dokaj frišna vrtnarska navdušenka. V živo se spomnim, kako sem pripravljala male paketke semen redkvice, ki sva jih tisto leto pridelala za izvoz. Praksa takšnih dogodkov takrat še ni bila tako razširjena, zato tu vstavljam en mini hvalospev Darji, ki je počasi in vztrajno spodbudila cel zeleni val menjave med vsemi generacijami, prek cele Slovenije (verjetno tudi kam čez) in na vse sorte dogodkih.

psps: Tokrat se bo Zelemenjava v Destilatorju zgodila s podporo Občine Postojna, krasne keramične piskrčke pa je ob pospravljanju svoje delavnice prispevala Jana.

Presežke z najinega vrta sortiram in pripravljam za dilanje: Mmaja
16.12.2021

reciklirani čevlji iz rabljenih kavbojk

Anketa / Destilator čevlji Walk the talk ; reciklirani, unikatni, veganski

Anketa / Destilator čevlji Walk the talk ; reciklirani, unikatni, veganski 1024 725 Maja

Ej, a poznaš Destilator čevlje Walk the talk?
Tiste iz kavbojk in drugih starih hlač?

Če jih poznaš ali ne – v tej anketi lahko z malce svojega časa in zlivanja duše v tipke pomagaš, da nove modele nabildam v pravo smer!

Jaz sem Maja.
Cca desetletje sem hodila naokrog v svojih impro obuvalnih prototipih in sanjarila, da jih bom enkrat delala tudi za druge.
Eto! Po nekaj domačih poskusih in letu in pol resnega razvoja, sem prve ta prave čevlje spomladi 2018 zložila na police.

Po nekaj sezonah, je čas, da začnem kupčkat čim več dragocenih informacij, jih primerno prebavim in v prihodnosti razvijem nove, še boljše objemalce naših stopal.

Ps: Anketa je čist anonimna, zato se ne šparat. Cenim brutalno iskrenost.

Skuhaj si kavo / čaj in se udobno namesti (če si klepetav_a, kar izredno cenim, zna malo trajat). Pa prosim priklikaj se do konca, ker se sicer nič ne shrani v obrazec. Na kompu je bolj udobno reševat, ampak tudi na mobiju se da.

Ko jo rešiš, se prepričaj, da na koncu klikneš submit.
Hvala ful!

Opa, na dnu ankete si!

Upam, da to pomeni, da si jo rešil_a.

Hvala. Vsem, ki ste se tule potrudili z iskrenim feedbackom. Pa kupcem. Pa darovalcem zavržkov. Pa tistim, ki Destilatorju namenjate 1% dohodnine. Pa tistim, ki ste spodbudni na socialnih omrežjih. Pa podpornikom na druge načine.
Brez vas bi iz Destilatorja že davno nehalo kapljat.

Pomagaš lahko še tako, da anketo komu pošlješ, pripopaš na svoj fb / ig ali deliš po drugih kanalih.
Tule je link:
https://destilator.si/prigode/anketa-destilator-cevlji-walk-the-talk/

In če te zanima, kako se bo Destilator transformiral, tule pusti svoj mail za občasen update.

Komi čakam, da vidim, kaj boste naklikali in napisali:  Mmaja
21.10.2021

trajnostno oblikovanje, reciklaža, čevlji Walk the talk iz starih kavbojk

Destilator POP-UP 21 v Hiši kulture Pivka

Destilator POP-UP 21 v Hiši kulture Pivka 1200 800 Maja

tor – sob ; 21. – 25. september 2021
Hiša kulture v Pivki, Snežniška cesta 2, Pivka
tor, sre, čet 10 – 13h, pet 14 – 17h,
sob in druge dni izven urnika: po dogovoru (041 228 900, Mmaja)

Destilator in Hiša kulture Pivka? A ni to že bilo?

Čestitke, dober spomin!
Po enodnevnem kombiniranem pop-up-u v 2020, se je tokrat Destilator v galerijo vrnil samostojno, za teden dni, da ste se lahko vsi obiskovalci udobno porazdelili za individualne vodene oglede, nakupe, naročila, dogovore in dostavo odpadnega materiala s potencialom.

Na ogled je bil postavljen fokus znamke zadnjega leta.
To je – kot vedno – reciklaža, narava, dober dizajn ter kombinacija ročnega dela in sodobnih tehnik.

Trenutno aktualni in že poznani trajnostni izdelki so se predstavili v sveži družbi s premierno predstavljeno noviteto.
Uganeš, kaj se je pridružilo Walk the talk čevljem iz starih hlač, Volilnim denarnicam iz reklamnih panojev in Mahbunka naredi sam kompletom za rastlinoljubce?
Nekaj, kar sem za boljši vpogled v prakso Maja ustvarjala kar tam, sredi galerije.
Zafirmani gumbi!

In ker Destilator niso le izdelki, je bil predstavljen tudi pregleden katalog izobraževalnih vsebin s področja reciklaže in trajnostnega oblikovanja.

Stare kavbojke in drugo platno, etikete z oblačil ter gobelini – zanje pa je bil rezerviran poseben zbirni kotiček, v katerega ste lahko prispevali svoje naštete zavržke (hvala vam!). Nekaj za izdelke, kakršni so bili razstavljeni in nekaj za tiste, o katerih se še tuhta.

pa: V času dogodka je bila še zadnja priložnost, da ste si v sosednjem prostoru ogledali tudi grafično razstavo Sledakcija (Mia Paller in Monika Plemen), ki sta jo v sodelovanju pripravili Hiša kulture v Pivki in Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani.

Podpora dogodku: Občina Pivka

Na obisk v uradnih urah ali (po dogovoru) izven njih sem prijazno vabila: Mmaja
21.9.2021

Oda dnevu - ali bolje - življenju v rabljenih oblačilih. Pokolon second hand trgovinam, izmenjevalnicam in drugim praksam kroženja tekstila.

Dan / življenje v rabljenih oblačil in stereotipi o tujem švicu

Dan / življenje v rabljenih oblačil in stereotipi o tujem švicu 1355 1457 Maja
Dan oblačil iz druge roke!

Je bil včeraj.
V Ameriki.

Sem zasledila par objav in zapazila praznik, ki ga še nisem poznala. Ker je precej svež, al pa ker ne spremljam dovolj trendov, očitno. Evo, vse nadoknadila: na isti dan je v Ameriki še Banana Split day (ej, a niso tega Hrvatom ukradli?), pa Kiss and make up day,… da ne omenjam, da je jutri Just because day. Ker pač – zakaj ne?

Nazaj k dnevu rabljenih oblačil: jaz ga sicer furam in slavim vsak dan. Na svoj način. Od rojstva neprostovoljno in po sili razmer, kasneje pa čist po lastni zavestni izbiri.

? Ampak zakaj? A veš, da so v te cunje eni že švical??

Ammm…

  • Ker ima ful smisla.
  • Ker je etično, ekološko in celo ekonomično najbolj logična izbira.
  • Ker me nasplošno v življenju zabavajo spodbude k iznajdljivosti in kreativnim rešitvam.
  • Ker to vodi k unikatnim, neponovljivim in / ali precej posebnim stvarem.
  • Ker mam rada asociacije in spomine na posamezne kose, ki daleč presegajo klasičen “to sem si pa kupla v tejintej štacuni, ker se je splačal”.
  • In ker vsako cunjo najprej dobro operem in potem je zame moja. Moja nova.

Pa vonjave in umazanija? Ko kdo od sebe daje res gnusgravž tekstil, tega pač ne posvojim. Selekcija je ključna. In zdravorazumska. Sicer pa me največkrat moti vonj po praških in mehčalcih, ki se spere šele po par pranjih.

Mimgrede za primerjavo: če bi od blizu videli in poznali vse razmere (ki vključujejo tudi švic mnogih delavcev in še kej drugega), v katerih je sešita večina oblačil, čist novih in sveže prepojenih s kemikalijami, na šajni trgovinskih poličkah, tudi od zvenečih brendov…, se jih eni sploh ne bi dotikali, kaj šele preizkušali in nosili brez prvega pranja. Mogoče se tudi ne bi hvalili z nakupom. Kapavem.

Kakorkoli: da se mal ponovim – letos aprila je bilo 20 let od mojega zadnjega šopinga oblačil (razen nekaj nogavic in perila). Ostalo, v kar se že od takrat (pa tudi od prej) uspešno zavijam, pa se prikobali k meni iz druge roke (mnogo njih), ker je vse to nekomu pač odveč.

  • Oblačila, ki jih nosim točno taka, kakršna so prišla,
  • oblačila, ki jih malo popravim, spremenim, prekrojim ali pa iz njih naredim kej čisto drugega,
  • stare zaloge blaga in posteljnine, ki se ob priliki spremenijo v kaj nosljivega in uporabnega,
  • pa seveda vse stare tekstilije, iz katerih delam Destilator čudesa.

Jao, kolko uporabnih, pogosto celo novih reči in potenciala leži vse okrog nas in razpada na deponijah… Samo boljši sistem kroženja in predelave rabimo, pa bi imeli občutno manjšo potrebo po kupovanju novo novega.

Danes (in vsak dan) torej spodbujam,

da najdeš čim več že uporabljenih uporabnih (torej že nošenih, ampak ne ponošenih) tekstilnih zakladov v svoji bližini in jih spraviš v pogon namesto, da zapravljaš za nove.
In vem, vem. Ne zna vsak šivat in nimate vsi časa za to, al pa nočete imet še dodatnih stroškov za popravila ali predelave pri šivilji, pa iskanje vseh teh rabljenih cunj v pravih številkah je naporno in na izmenjevalnicah se ne dobi vedno to, kar rabimo, al pa vsaj ni prave barve in tud v second hand trgovinah in na bolhi ni vse ful ugodno in ni vse kvalitetno in jada jada…

Vse jasno, vse legitimno. Sicer tudi trgovine pa kliklik nakupi niso časovno, finančno in energijsko nepotratni, da o kvaliteti niti ne začnem. Je pa večinoma res lažje, hitreje, (za zjokat, ampak res) občasno celo ceneje in včasih praktično edina možnost.

Sej pravim – sam spodbujam.
In pozdravljam in bodrim vsakega posebej, ki počasi, vsaj sem pa tja, uspe v prakso spravit kakšno fajn odločitev. Mogoče na začetku mal neudobno, potem pa te kar zasvoji.
Vsaj mene je.

ps: Sama sicer niti ne zahajam v second hand trgovine, ker me znanci in neznanci že desetletja zalagate s svojimi zavržki (hvala, res!), vseeno pa dajem prednost tistim, ki skrbijo za lokalno kroženje tekstila, ki torej nima za sabo ogromno nepotrebnih kilometrov.
Ob tej priliki izpostavljam Reinkarmiko v Kobaridu, ki ima čist frišno spletno trgovino (plosk, plosk!) in pa Izmenjevalnico, ki je genialen sistem ekološke in humanitarne aktivacije hkrati. Pa krasno je opazovat, kako z leti raste število lokalno organiziranih dogodkov izmenjave oblačil. Tistih javnih in zasebno prijateljskih. Organizirajte kdaj kakšno. Fajn prilika za druženje. In ni tko težko.

psps: tisto s hrvaškim praznikom je seveda šala, ampak saj vsak od nas pozna koga, ki je šele v odrasli dobi dojel, da Banana split ni imenovan po Splitu, ne?

Pred zaveso iz nostalgičnih čipkasto vezenih tekstilij in ob posvojeni preprogi, v rabljenih, a še kar ne dovolj izrabljenih oblačilih (majica od frendice – prav nič spremenjena, hlače iz stare rjuhe – potisk in dizajn Zarjavela bela, čevlji Walk the talk – iz rabljenih kavbojk) vedno znova: Mmaja
26.8.2021

Destilator studio with upcycled products

Destilator, studio odprtih vrat, oken in misli

Destilator, studio odprtih vrat, oken in misli 1200 1016 Maja

Kar naprej!
In sezuvaj se samo, če želiš sprobat naše čevlje…

  • Destilator studio : Kolodvorska cesta 5b, Postojna
    (stavba Rdečega križa, prvo nadstropje, skrajno desno)
  • Za termin srečanja piši na maja.modrijan@destilator.si ali kliči na 041 228 900.
  • S kvadraturo se ni za hvalit, z vsebino pa, upam, vsaj malo.
Dobrodošli v malem Destilator brlogu.

Vrata niso odprta po urniku, jih pa z veseljem odklenem za vsakega posebej, ki se najavi in skupaj poiščeva ugoden termin za oba.

Tudi okna rada odpiram. Da se sveže predihamo, da zavesa malo plapola in da naše glave ostajajo prepišne.

Veselim se navdihujočih obiskov in iskrivih debat. Izmenjave semen z domačih vrtov, receptov in osebnih stališč.
Pa dostavljenih zavržkov s spiska želja.
In seveda naročil in nakupov izdelkov – zase, za svoje ljube ali za poslovna darila.

Ta skromen prostor je opremljen z delovnim in skladiščnim prostorom, elegantno zakritim z orjaško zaveso iz dragocenih vintage rjuh in perila z ročno izvezenimi detajli in skrbno zakrpanimi sledovi uporabe.

Destilator reciklirani in naravni izdelki so na ogled postavljeni na sestavljanki iz zavrženih kosov pohištva, ki so s svežo barvo in v novih položajih pozabili na prejšnje življenje turobnih omar in predalnikov.

Ps: Vrata studia so v letu 2021 gostoljubno odprta tudi s podporo Občine Postojna.

V pričakovanju novih in ponovnih srečanj: Mmaja
27.5.2021

#DestilatorStudio 

Grizli čevljarska mašina

Grizli čevljarska mašina 1200 800 Maja

V tem tednu je Destilator studio zapustil še zadnji par poškodovanih Walk the talk čevljev.
(Hvala, Jasmina, naj bodo tvoji najljubši!).
Zdaj na vas čakajo samo še popolni pari (no, pa nekaj parov prototipov balerink, ki se bodo ob priliki ponudili za simbolično ceno).

“Kakšni poškodovani čevlji?
Kaj pa počnete z njimi?”

No, vsi, ki ste kdaj imeli kaj stika s proizvodnjo, veste, da čisto brez odpadkov ali fail izdelkov težko kaj narediš. V mini odstotku nastane kaj nepopravljivega in neuporabnega.
Za stran.
Za predelat.
V boljšem primeru »za doma ponucat«.
Nekatere izdelke z napako je možno tudi popravit in napake odpravit ali zakrit. Pri mojih čevljih pa… ko so enkrat sestavljeni, ni poti nazaj.

Čeprav jih prav skrbno izdelujemo, pri okoli 2% parov ob končnem natančnem (prav picajzlastem) pregledu najdem nenačrtovan odklon od perfekcije, ki pač ostane.
Čevlji so uporabni in funkcionalni, imajo pa kakšno sled človeške ali strojne napake, ker pač – nekdo in nekaj jih je naredil in na koncu so rezultat vsega dolgega potovanja prek

  • cca 15 – 20 parov rok,
  • mnogo strojev in orodja,
  • pa ogromno faz dela (enkrat jih bom natančno preštela, majkemi!).

Tole je ta zloglasna grizli mašina (stroj za navlačenje konic, so me strokovno poučili), ki je kriva za največ nepovratnih poškodb. V videu so v obdelavi ravno moji ljubi čevlji s ključki, eni in edini Zarjavela bela prototipi do sedaj.

Priznam, da sem prvič, ko sem videla ta postopek, kar z malo priprtimi očmi gledala grob manever. Seveda je nujen, ampak, če vsak par čevljev posebej načrtuješ, kombiniraš, po koščkih sestavljaš v zamišljeno neponovljivo unikatno celoto in jih na celi poti nastanka ujčkaš kot otročiče, ob tej mašini s strahospoštovanjem držiš pesti in si grizljaš ustnice.

Kaj točno počne?

Ko je tekstilni del čevlja do konca sestavljen in sešit, še vedno izgleda precej brezoblično. Takole ubogo kot ponesrečene palačinke ležijo na pladnjih v šivalnici in kasneje štuk nižje visijo v omari in čakajo na soočenje z grizlijem. Ta jih zgrabi na robovih in z vso močjo napne prek kopit. To zagotavlja, da imajo vsi čevlji z enako številko tudi enako obliko in prostornino. In tako lepo napet in pritrjen na osnovo podplata, je čevelj pripravljen za nadaljnje korake proti spajanju z gumijastim podplatom.

In ker delamo z odpadnim tekstilom, ki je pri vsakem paru drugačne debeline in sestave, se včasih zgodi, da je ta ugriz (kljub suverenemu delu, ki ga opravlja majster Božo, ki vehementno nastavlja micene prilagoditve z ročicami in gumbi) premočan in – voila – imamo čevlje z malce natrganim tekstilom.

Sej vem, da bi lahko rekla, da je to pač normalno, ker so čevlji narejeni iz rabljenih kavbojk. Ampak Destilator standardi so taki, da se vedno izognemo luknjam, flekom, ki preživijo pranje in izrabljenim delom materiala.
Je pa res, da kakšno sled prejšnjega življenja včasih zanalašč pustim vidno.
Če mi je všeč in se mi zdi, da daje izdelku žmoht in piko na i.

Za nekatere no-go, za druge prelepo.
Pač ni vsak par za vse. Še dobro, da so unikatni, pa se vedno znova lepo najdete – čevlji in lastnice.

Tule sem za vas po velikosti sortirala čevlje, ki so še samski in čakajo na ljubezen na prvi pogled / korak (Šuh Tind*r vas čaka, blink blink).

Ps: Moj vzpon do studia v prvem štuku po mesecu in pol (ob moji prvi bolniški v življenju) je bil zanemarljiv za človeštvo, ampak pomemben baby step za Destilator in zame.

Na praznik kulture zmagoslavno pozdravljam: Mmaja
8.2.2021

Šuh Tind*r, ljubezen na prvi korak ; Walk the talk

Šuh Tind*r, ljubezen na prvi korak ; Walk the talk 992 661 Maja

Šuh Tind*r je stran za čevljarske spletne zmenkarije.
Na njej najdeš vse trenutno samske Walk the talk čevlje, ki iščejo popoln par nog za skupna doživetja. 
Ko najdeš svoj idealen unikaten par, ga hitro rezerviraj, da ti ga ne speljejo pred nosom.
Morda se ravnokar spogleduje še s kom…

Če imaš med izbiro pomisleke, piši na maja.modrijan@destilator.si ali kliči na 041 228 900 (Mmaja).
Pomagam pri odkrivanju prave kemije med vami.
Velikost, barva, oblika, model, stil, volumen,… vsi detajli so pomembni.
In jaz poznam prav vse.
Osebno.
Tudi kakšen rumeni tisk o posameznem paru.

Zmenek v živo je možen v Studiu Destilator v Postojni (Kolodvorska cesta 5b),
termin za ena na ena srečanje in preizkušanje izberemo skupaj (piši / kliči).
Če čevlje kupuješ za darilo, predlagam lično pripravljen darilni bon v vrednosti po izbiri (ki ga lahko pošljem k tebi ali na dom obdarovanke, s sporočilom po želji).

Če je simpatija na daleč dovolj neomajna, izbrance pošljem po pošti.
V primeru, da se izkaže, da so s profilko na portalu zavajali ali se v živo niso najbolj izkazali, sprejmem nerabljene čevlje nazaj in vrnem denar.

Čevlje izdelujemo po serijah več 10 parov naenkrat – ko naberemo dovolj naročil. Za naročila čevljev po željah (izbran model / barva / vzorec / lahko tudi tvoje stare hlače /…) v tvoji številki ; piši / kliči.

Pomembni namigi

Velikost:

Številke naših čevljev so precej majhne, zato večina nosi številko več, kot običajno.
Za preverjanje prave številke, izmeri dolžino svojih stopal:

  • stopi na list papirja s celotno težo (ne v sedečem položaju),
  • pomagaj si s škatlo ali drugim pravokotnim predmetom, ki ga postaviš do prstov in ob njem zarišeš črto,
  • nato ga postavi vzporedno na zadnji del, do pete, in zariši drugo črto.
  • Razdalja med črtama je dolžina tvojega stopala.
  • Za večje udobje čevljev dodaj nekaj milimetrov (največ  5) in primerjaj s spodnjo lestvico:

Dolžina notranjega vložka:
37 : 23,7 cm
38 : 24,3 cm
39 : 24,9 cm
40 : 25,5 cm
41 : 26,2 cm
42 : 26,9 cm
43 : 27,5 cm

Cene in modeli :
  • model O2 (izčiščen kot kisik) so čisto gladki – brez detajlov : 121 – 10% = 109 eur*,
  • model H2O (osnoven kot voda) imajo ob robu ali vzporedno z njim original šiv s hlačnic : 137 – 10% = 123 eur*,
  • model NaCl (začinjen kot sol) imajo detajle pasu, zaponk, netov in žepov  : 152 – 10% = 137 eur*
  • model C6 (diamantno izbrušen) je sestavljen iz 6 različnih kosov blaga : 156 – 10% = 140 eur* .
    (+ 6 eur poštnina SLO / + 12 eur poštnina tujina)
  • dodatni vložki (debeli ali tanki) : 9 – 10% = 8 eur*
  • darilni bon : cena / vrednost po izbiri (poštnina v Slo brezplačna)
    * lokalne (slovenske) kupce crkljamo z 10% popustom.
    * nekateri izmed čevljev so zaradi manjših proizvodnih napak na voljo po znižani ceni do -20 eur na par.
V živo so trenutno na ogled in na prodaj:

Postojna, Destilator studio (Kolodvorska cesta 5b, obisk po dogovoru).

Proizvodnja in uporaba:

Podrobnosti o njihovi uporabi in izdelavi najdeš na strani Čevlji Walk the talk.

Za naročilo ali pomoč pri izbiri pravega para piši ali pokliči (041 228 900, Mmaja).

Številka 37

dolžina notranjega vložka : 23,7 cm

Številka 38

dolžina notranjega vložka : 24,3 cm

Številka 39

dolžina notranjega vložka : 24,9 cm

Številka 40

dolžina notranjega vložka : 25,5 cm

Številka 41

dolžina notranjega vložka : 26,2 cm

Številka 42

dolžina notranjega vložka : 26,9 cm

Številka 43

dolžina notranjega vložka : 27,5 cm

Tole pa je nekaj rezultatov uspešnega dejtanja:

Kokedama / Mahbunka ; Naredi sam paket (DIY kit) + video – darilo za rastlinoljubce

Kokedama / Mahbunka ; Naredi sam paket (DIY kit) + video – darilo za rastlinoljubce 1200 821 Maja

Podari (si) izvirno izkušnjo z izdelkom : za ljubitelje gozda, rastlin in ustvarjanja z lastnimi rokami.

Moje ljube mahkugle.
Lani sem se zaljubila in počasi okužila še druge. Ne le z darili. Še z delavnicami in natančnimi napotki.

Zdaj so pripravljeni še “naredi sam” paketi (DIY kit) z nujnimi materiali za samostojno delo in z ekstra dostopom do video navodila, kako naredit in vzdrževat svoje kokedame.

Paket za oblikovanje lastnih bunkastičnih mahovnih lepot naroči prek maila ali klica:
maja.modrijan@destilator.si  /  041 228 900 (Mmaja) 

Možen je osebni prevzem v Postojni ali Pivki (za mesto in uro se dogovorimo).
Za tiste, ki ste predaleč ali želite, da darilno zavite pakete pošljem direktno na naslov vaših dragih (z vašim osebnim sporočilcem), pa bomo uporabili pošto.

Cena:  22 eur   (+ 4 eur poštnina SLO / + 7 eur poštnina tujina)

Paket vsebuje*:
  • svitek žice
  • paličico z navitjem debelega sukanca
  • paličico z navitjem trpežne preje
  • platneno večnamensko vrečko z všitim sistemom za zavezovanje
  • cca 300g suhe zemlje za ekološko vrtnarjenje (Biobrazda)
  • dopis z navodili
  • ekskluziven dostop do videa z natančnejšimi navodili za delo

* zelene / žive sestavine (mah in rastline) doda vsak sam
* v kompletu je dovolj materiala za vsaj 1 ogromno ali 2 srednji ali tri manjše kokedame

Pakiranje brez plastike:

Vse zgoraj obljubljeno je lično pakirano v ponovno uporabljeno odpadno kartonasto škatlo, ki lahko kaže znake prejšnjega življenja.

Prva omejena serija paketov dec 2020 (hvala, so že pošle!) pa je bila pakirana v posebne škatle, ki so bile ostanek mojega  projekta UmGost (site-specific umetniško oblikovalski projekt, predstavljen na U3, trienalu sodobnih slovenskih umetnosti 06/07 v Moderni galeriji, Ljubljana, kustos Jurij Krpan; UmGost 01 – Filc d.d., UmGost 02 – Valkarton d.d.)
Škatle so bile 2007 v sodelovanju z zaposlenimi v Valkartonu izdelane iz odpadnega kartona, odpadnih šablon in delno odpadne barve in so se lahko razstavile in sestavile v škatlo z obliko figure.
Ah, nostalgija.

To so KOKEDAME.
Po domače / po moje : MAHBUNKE ali MAHKUGLE.
Japonska pogruntavščina, ki sem jo zimprovizirala po svoje.
Žive. Zelene. Kosmate mahovne krogle. Z rastlinami ali brez. Za notri ali pod milim nebom.
Lahko so darila.
Lahko so darila zase.
Če lepo skrbite zanje, ostanejo žive leta in leta.

Moja najmanjša je uhan, največja ždi na lepem kamnu, ostale visijo in čemijo na raznih koncih in v loncih. Družba svežih decembrskih sedmih bunk, ki bingljajo z naplavljene palice, pa nama daje praznično vzdušje namesto jelke, lučk in drugih okraskov.
Že lani in spet letos jih je od naju veliko emigriralo v druge domove, ena se je pretihotapila tudi čez mejo, vse več pa jih nastaja po mojih navodilih / navdihu na daleč.
Včasih pošljejo foto razglednico s pozdravi, ki jih z veseljem objavljam tu spodaj.

Fotke svojih kokedam mi lahko pošlješ na mail maja.modrijan@destilator.si ali objaviš na socialnih omrežjih in zraven označiš @Destilator.solutions in #DestilatorKokedama

Še to: nekatere vrste mahu so zaščitene. Tudi nezaščitene rastline v naravi nabiraj tako, da za seboj puščaš čim manjše sledi in se lahko narava v kratkem času obnovi.

Naj bo novo leto kot kokedama:

lepo zaokroženo, malo robustno in divje,
ampak prijazno, sestavljeno iz čudenja, kreativnosti in užitkov.

Priznam, da ponavljam voščilo, ki sem ga spisala že za 2020 (ker se ni realiziralo, kot sem si želela) : Mmaja
30.12.2020

Foto razglednice vaših kokedam ;

@Destilator.solutions   #DestilatorKokedama   #mahBunka   #mahKugla

Vaše sporočilo

Vaša e-pošta *