recycling

reciklirani čevlji iz rabljenih kavbojk

Anketa / Destilator čevlji Walk the talk ; reciklirani, unikatni, veganski

Anketa / Destilator čevlji Walk the talk ; reciklirani, unikatni, veganski 1024 725 Maja

Ej, a poznaš Destilator čevlje Walk the talk?
Tiste iz kavbojk in drugih starih hlač?

Če jih poznaš ali ne – v tej anketi lahko z malce svojega časa in zlivanja duše v tipke pomagaš, da nove modele nabildam v pravo smer!

Jaz sem Maja.
Cca desetletje sem hodila naokrog v svojih impro obuvalnih prototipih in sanjarila, da jih bom enkrat delala tudi za druge.
Eto! Po nekaj domačih poskusih in letu in pol resnega razvoja, sem prve ta prave čevlje spomladi 2018 zložila na police.

Po nekaj sezonah, je čas, da začnem kupčkat čim več dragocenih informacij, jih primerno prebavim in v prihodnosti razvijem nove, še boljše objemalce naših stopal.

Ps: Anketa je čist anonimna, zato se ne šparat. Cenim brutalno iskrenost.

Skuhaj si kavo / čaj in se udobno namesti (če si klepetav_a, kar izredno cenim, zna malo trajat). Pa prosim priklikaj se do konca, ker se sicer nič ne shrani v obrazec. Na kompu je bolj udobno reševat, ampak tudi na mobiju se da.

Ko jo rešiš, se prepričaj, da na koncu klikneš submit.
Hvala ful!

Opa, na dnu ankete si!

Upam, da to pomeni, da si jo rešil_a.

Hvala. Vsem, ki ste se tule potrudili z iskrenim feedbackom. Pa kupcem. Pa darovalcem zavržkov. Pa tistim, ki Destilatorju namenjate 1% dohodnine. Pa tistim, ki ste spodbudni na socialnih omrežjih. Pa podpornikom na druge načine.
Brez vas bi iz Destilatorja že davno nehalo kapljat.

Pomagaš lahko še tako, da anketo komu pošlješ, pripopaš na svoj fb / ig ali deliš po drugih kanalih.
Tule je link:
https://destilator.si/prigode/anketa-destilator-cevlji-walk-the-talk/

In če te zanima, kako se bo Destilator transformiral, tule pusti svoj mail za občasen update.

Komi čakam, da vidim, kaj boste naklikali in napisali:  Mmaja
21.10.2021

trajnostno oblikovanje, reciklaža, čevlji Walk the talk iz starih kavbojk

Destilator POP-UP 21 v Hiši kulture Pivka

Destilator POP-UP 21 v Hiši kulture Pivka 1200 800 Maja

tor – sob ; 21. – 25. september 2021
Hiša kulture v Pivki, Snežniška cesta 2, Pivka
tor, sre, čet 10 – 13h, pet 14 – 17h,
sob in druge dni izven urnika: po dogovoru (041 228 900, Mmaja)

Destilator in Hiša kulture Pivka? A ni to že bilo?

Čestitke, dober spomin!
Po enodnevnem kombiniranem pop-up-u v 2020, se je tokrat Destilator v galerijo vrnil samostojno, za teden dni, da ste se lahko vsi obiskovalci udobno porazdelili za individualne vodene oglede, nakupe, naročila, dogovore in dostavo odpadnega materiala s potencialom.

Na ogled je bil postavljen fokus znamke zadnjega leta.
To je – kot vedno – reciklaža, narava, dober dizajn ter kombinacija ročnega dela in sodobnih tehnik.

Trenutno aktualni in že poznani trajnostni izdelki so se predstavili v sveži družbi s premierno predstavljeno noviteto.
Uganeš, kaj se je pridružilo Walk the talk čevljem iz starih hlač, Volilnim denarnicam iz reklamnih panojev in Mahbunka naredi sam kompletom za rastlinoljubce?
Nekaj, kar sem za boljši vpogled v prakso Maja ustvarjala kar tam, sredi galerije.
Zafirmani gumbi!

In ker Destilator niso le izdelki, je bil predstavljen tudi pregleden katalog izobraževalnih vsebin s področja reciklaže in trajnostnega oblikovanja.

Stare kavbojke in drugo platno, etikete z oblačil ter gobelini – zanje pa je bil rezerviran poseben zbirni kotiček, v katerega ste lahko prispevali svoje naštete zavržke (hvala vam!). Nekaj za izdelke, kakršni so bili razstavljeni in nekaj za tiste, o katerih se še tuhta.

pa: V času dogodka je bila še zadnja priložnost, da ste si v sosednjem prostoru ogledali tudi grafično razstavo Sledakcija (Mia Paller in Monika Plemen), ki sta jo v sodelovanju pripravili Hiša kulture v Pivki in Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani.

Podpora dogodku: Občina Pivka

Na obisk v uradnih urah ali (po dogovoru) izven njih sem prijazno vabila: Mmaja
21.9.2021

Oda dnevu - ali bolje - življenju v rabljenih oblačilih. Pokolon second hand trgovinam, izmenjevalnicam in drugim praksam kroženja tekstila.

Dan / življenje v rabljenih oblačilih in stereotipi o tujem švicu

Dan / življenje v rabljenih oblačilih in stereotipi o tujem švicu 1355 1457 Maja
Dan oblačil iz druge roke!

Je bil včeraj.
V Ameriki.

Sem zasledila par objav in zapazila praznik, ki ga še nisem poznala. Ker je precej svež, al pa ker ne spremljam dovolj trendov, očitno. Evo, vse nadoknadila: na isti dan je v Ameriki še Banana Split day (ej, a niso tega Hrvatom ukradli?), pa Kiss and make up day,… da ne omenjam, da je jutri Just because day. Ker pač – zakaj ne?

Nazaj k dnevu rabljenih oblačil: jaz ga sicer furam in slavim vsak dan. Na svoj način. Od rojstva neprostovoljno in po sili razmer, kasneje pa čist po lastni zavestni izbiri.

? Ampak zakaj? A veš, da so v te cunje eni že švical??

Ammm…

  • Ker ima ful smisla.
  • Ker je etično, ekološko in celo ekonomično najbolj logična izbira.
  • Ker me nasplošno v življenju zabavajo spodbude k iznajdljivosti in kreativnim rešitvam.
  • Ker to vodi k unikatnim, neponovljivim in / ali precej posebnim stvarem.
  • Ker mam rada asociacije in spomine na posamezne kose, ki daleč presegajo klasičen “to sem si pa kupla v tejintej štacuni, ker se je splačal”.
  • In ker vsako cunjo najprej dobro operem in potem je zame moja. Moja nova.

Pa vonjave in umazanija? Ko kdo od sebe daje res gnusgravž tekstil, tega pač ne posvojim. Selekcija je ključna. In zdravorazumska. Sicer pa me največkrat moti vonj po praških in mehčalcih, ki se spere šele po par pranjih.

Mimgrede za primerjavo: če bi od blizu videli in poznali vse razmere (ki vključujejo tudi švic mnogih delavcev in še kej drugega), v katerih je sešita večina oblačil, čist novih in sveže prepojenih s kemikalijami, na šajni trgovinskih poličkah, tudi od zvenečih brendov…, se jih eni sploh ne bi dotikali, kaj šele preizkušali in nosili brez prvega pranja. Mogoče se tudi ne bi hvalili z nakupom. Kapavem.

Kakorkoli: da se mal ponovim – letos aprila je bilo 20 let od mojega zadnjega šopinga oblačil (razen nekaj nogavic in perila). Ostalo, v kar se že od takrat (pa tudi od prej) uspešno zavijam, pa se prikobali k meni iz druge roke (mnogo njih), ker je vse to nekomu pač odveč.

  • Oblačila, ki jih nosim točno taka, kakršna so prišla,
  • oblačila, ki jih malo popravim, spremenim, prekrojim ali pa iz njih naredim kej čisto drugega,
  • stare zaloge blaga in posteljnine, ki se ob priliki spremenijo v kaj nosljivega in uporabnega,
  • pa seveda vse stare tekstilije, iz katerih delam Destilator čudesa.

Jao, kolko uporabnih, pogosto celo novih reči in potenciala leži vse okrog nas in razpada na deponijah… Samo boljši sistem kroženja in predelave rabimo, pa bi imeli občutno manjšo potrebo po kupovanju novo novega.

Danes (in vsak dan) torej spodbujam,

da najdeš čim več že uporabljenih uporabnih (torej že nošenih, ampak ne ponošenih) tekstilnih zakladov v svoji bližini in jih spraviš v pogon namesto, da zapravljaš za nove.
In vem, vem. Ne zna vsak šivat in nimate vsi časa za to, al pa nočete imet še dodatnih stroškov za popravila ali predelave pri šivilji, pa iskanje vseh teh rabljenih cunj v pravih številkah je naporno in na izmenjevalnicah se ne dobi vedno to, kar rabimo, al pa vsaj ni prave barve in tud v second hand trgovinah in na bolhi ni vse ful ugodno in ni vse kvalitetno in jada jada…

Vse jasno, vse legitimno. Sicer tudi trgovine pa kliklik nakupi niso časovno, finančno in energijsko nepotratni, da o kvaliteti niti ne začnem. Je pa večinoma res lažje, hitreje, (za zjokat, ampak res) občasno celo ceneje in včasih praktično edina možnost.

Sej pravim – sam spodbujam.
In pozdravljam in bodrim vsakega posebej, ki počasi, vsaj sem pa tja, uspe v prakso spravit kakšno fajn odločitev. Mogoče na začetku mal neudobno, potem pa te kar zasvoji.
Vsaj mene je.

ps: Sama sicer niti ne zahajam v second hand trgovine, ker me znanci in neznanci že desetletja zalagate s svojimi zavržki (hvala, res!), vseeno pa dajem prednost tistim, ki skrbijo za lokalno kroženje tekstila, ki torej nima za sabo ogromno nepotrebnih kilometrov.
Ob tej priliki izpostavljam Reinkarmiko v Kobaridu, ki ima čist frišno spletno trgovino (plosk, plosk!) in pa Izmenjevalnico, ki je genialen sistem ekološke in humanitarne aktivacije hkrati. Pa krasno je opazovat, kako z leti raste število lokalno organiziranih dogodkov izmenjave oblačil. Tistih javnih in zasebno prijateljskih. Organizirajte kdaj kakšno. Fajn prilika za druženje. In ni tko težko.

psps: tisto s hrvaškim praznikom je seveda šala, ampak saj vsak od nas pozna koga, ki je šele v odrasli dobi dojel, da Banana split ni imenovan po Splitu, ne?

Pred zaveso iz nostalgičnih čipkasto vezenih tekstilij in ob posvojeni preprogi, v rabljenih, a še kar ne dovolj izrabljenih oblačilih (majica od frendice – prav nič spremenjena, hlače iz stare rjuhe – potisk in dizajn Zarjavela bela, čevlji Walk the talk – iz rabljenih kavbojk) vedno znova: Mmaja
26.8.2021

Grizli čevljarska mašina

Grizli čevljarska mašina 1200 800 Maja

V tem tednu je Destilator studio zapustil še zadnji par poškodovanih Walk the talk čevljev.
(Hvala, Jasmina, naj bodo tvoji najljubši!).
Zdaj na vas čakajo samo še popolni pari (no, pa nekaj parov prototipov balerink, ki se bodo ob priliki ponudili za simbolično ceno).

“Kakšni poškodovani čevlji?
Kaj pa počnete z njimi?”

No, vsi, ki ste kdaj imeli kaj stika s proizvodnjo, veste, da čisto brez odpadkov ali fail izdelkov težko kaj narediš. V mini odstotku nastane kaj nepopravljivega in neuporabnega.
Za stran.
Za predelat.
V boljšem primeru »za doma ponucat«.
Nekatere izdelke z napako je možno tudi popravit in napake odpravit ali zakrit. Pri mojih čevljih pa… ko so enkrat sestavljeni, ni poti nazaj.

Čeprav jih prav skrbno izdelujemo, pri okoli 2% parov ob končnem natančnem (prav picajzlastem) pregledu najdem nenačrtovan odklon od perfekcije, ki pač ostane.
Čevlji so uporabni in funkcionalni, imajo pa kakšno sled človeške ali strojne napake, ker pač – nekdo in nekaj jih je naredil in na koncu so rezultat vsega dolgega potovanja prek

  • cca 15 – 20 parov rok,
  • mnogo strojev in orodja,
  • pa ogromno faz dela (enkrat jih bom natančno preštela, majkemi!).

Tole je ta zloglasna grizli mašina (stroj za navlačenje konic, so me strokovno poučili), ki je kriva za največ nepovratnih poškodb. V videu so v obdelavi ravno moji ljubi čevlji s ključki, eni in edini Zarjavela bela prototipi do sedaj.

Priznam, da sem prvič, ko sem videla ta postopek, kar z malo priprtimi očmi gledala grob manever. Seveda je nujen, ampak, če vsak par čevljev posebej načrtuješ, kombiniraš, po koščkih sestavljaš v zamišljeno neponovljivo unikatno celoto in jih na celi poti nastanka ujčkaš kot otročiče, ob tej mašini s strahospoštovanjem držiš pesti in si grizljaš ustnice.

Kaj točno počne?

Ko je tekstilni del čevlja do konca sestavljen in sešit, še vedno izgleda precej brezoblično. Takole ubogo kot ponesrečene palačinke ležijo na pladnjih v šivalnici in kasneje štuk nižje visijo v omari in čakajo na soočenje z grizlijem. Ta jih zgrabi na robovih in z vso močjo napne prek kopit. To zagotavlja, da imajo vsi čevlji z enako številko tudi enako obliko in prostornino. In tako lepo napet in pritrjen na osnovo podplata, je čevelj pripravljen za nadaljnje korake proti spajanju z gumijastim podplatom.

In ker delamo z odpadnim tekstilom, ki je pri vsakem paru drugačne debeline in sestave, se včasih zgodi, da je ta ugriz (kljub suverenemu delu, ki ga opravlja majster Božo, ki vehementno nastavlja micene prilagoditve z ročicami in gumbi) premočan in – voila – imamo čevlje z malce natrganim tekstilom.

Sej vem, da bi lahko rekla, da je to pač normalno, ker so čevlji narejeni iz rabljenih kavbojk. Ampak Destilator standardi so taki, da se vedno izognemo luknjam, flekom, ki preživijo pranje in izrabljenim delom materiala.
Je pa res, da kakšno sled prejšnjega življenja včasih zanalašč pustim vidno.
Če mi je všeč in se mi zdi, da daje izdelku žmoht in piko na i.

Za nekatere no-go, za druge prelepo.
Pač ni vsak par za vse. Še dobro, da so unikatni, pa se vedno znova lepo najdete – čevlji in lastnice.

Tule sem za vas po velikosti sortirala čevlje, ki so še samski in čakajo na ljubezen na prvi pogled / korak (Šuh Tind*r vas čaka, blink blink).

Ps: Moj vzpon do studia v prvem štuku po mesecu in pol (ob moji prvi bolniški v življenju) je bil zanemarljiv za človeštvo, ampak pomemben baby step za Destilator in zame.

Na praznik kulture zmagoslavno pozdravljam: Mmaja
8.2.2021

trajnostno oblikovanje moda intervju 11 2020 ljubljana tv 6

Trajnostno oblikovanje : malce tišine in intervju na Ljubljana TV

Trajnostno oblikovanje : malce tišine in intervju na Ljubljana TV 1346 741 Maja

Simpatično sproščen intervju.
Ker te Maša pred pogovorom (očitno) intenzivno pregugla in se dobro pripravi, zna postavit prava vprašanja in pripeljat pogovor v pravem tajmingu do fajn zaključka.

V videu mogoče (ali pa tudi ne) dobite odgovore na ta vprašanja:

  • kaj je dober recept, da se nam utrga,
  • 20. obletnico česa bom praznovala naslednje leto,
  • kako je nastal Destilator,
  • kdaj se počutim kot britanska kraljica,
  • zakaj nočem kupovat oblačil,
  • zakaj nekaj let raje nisem tiskala na tekstil,
  • kaj je s temi imeni izdelkov, kot so »walk the talk« čevlji in volilne denarnice,
  • kako lahko sodelujeva, če imaš podjetje ali organizacijo,
  • kje vse se pri meni valjajo ideje,
  • kaj lahko naredimo drugače, bolje.

Najin pogovor teče od 2:02:00 pa do konca oddaje Ljubljana TV.
Vmes je tudi malo tišine.
Sami presodite, ali je bila cenzura ali je tehnični škrat hotel malo prekinit to modrovanje.

V ozadju smo predvajali video, ki je nastal v produkciji RogLab -a in Destilator arhivske fotke z zvestimi modelkami Tino, Tino in Ivo.

Hvaležna za vse podpornike : Mmaja
24.11.2020