Dan / življenje v rabljenih oblačil in stereotipi o tujem švicu

Oda dnevu - ali bolje - življenju v rabljenih oblačilih. Pokolon second hand trgovinam, izmenjevalnicam in drugim praksam kroženja tekstila.

Dan / življenje v rabljenih oblačil in stereotipi o tujem švicu

Dan / življenje v rabljenih oblačil in stereotipi o tujem švicu 1355 1457 Maja
Dan oblačil iz druge roke!

Je bil včeraj.
V Ameriki.

Sem zasledila par objav in zapazila praznik, ki ga še nisem poznala. Ker je precej svež, al pa ker ne spremljam dovolj trendov, očitno. Evo, vse nadoknadila: na isti dan je v Ameriki še Banana Split day (ej, a niso tega Hrvatom ukradli?), pa Kiss and make up day,… da ne omenjam, da je jutri Just because day. Ker pač – zakaj ne?

Nazaj k dnevu rabljenih oblačil: jaz ga sicer furam in slavim vsak dan. Na svoj način. Od rojstva neprostovoljno in po sili razmer, kasneje pa čist po lastni zavestni izbiri.

? Ampak zakaj? A veš, da so v te cunje eni že švical??

Ammm…

  • Ker ima ful smisla.
  • Ker je etično, ekološko in celo ekonomično najbolj logična izbira.
  • Ker me nasplošno v življenju zabavajo spodbude k iznajdljivosti in kreativnim rešitvam.
  • Ker to vodi k unikatnim, neponovljivim in / ali precej posebnim stvarem.
  • Ker mam rada asociacije in spomine na posamezne kose, ki daleč presegajo klasičen “to sem si pa kupla v tejintej štacuni, ker se je splačal”.
  • In ker vsako cunjo najprej dobro operem in potem je zame moja. Moja nova.

Pa vonjave in umazanija? Ko kdo od sebe daje res gnusgravž tekstil, tega pač ne posvojim. Selekcija je ključna. In zdravorazumska. Sicer pa me največkrat moti vonj po praških in mehčalcih, ki se spere šele po par pranjih.

Mimgrede za primerjavo: če bi od blizu videli in poznali vse razmere (ki vključujejo tudi švic mnogih delavcev in še kej drugega), v katerih je sešita večina oblačil, čist novih in sveže prepojenih s kemikalijami, na šajni trgovinskih poličkah, tudi od zvenečih brendov…, se jih eni sploh ne bi dotikali, kaj šele preizkušali in nosili brez prvega pranja. Mogoče se tudi ne bi hvalili z nakupom. Kapavem.

Kakorkoli: da se mal ponovim – letos aprila je bilo 20 let od mojega zadnjega šopinga oblačil (razen nekaj nogavic in perila). Ostalo, v kar se že od takrat (pa tudi od prej) uspešno zavijam, pa se prikobali k meni iz druge roke (mnogo njih), ker je vse to nekomu pač odveč.

  • Oblačila, ki jih nosim točno taka, kakršna so prišla,
  • oblačila, ki jih malo popravim, spremenim, prekrojim ali pa iz njih naredim kej čisto drugega,
  • stare zaloge blaga in posteljnine, ki se ob priliki spremenijo v kaj nosljivega in uporabnega,
  • pa seveda vse stare tekstilije, iz katerih delam Destilator čudesa.

Jao, kolko uporabnih, pogosto celo novih reči in potenciala leži vse okrog nas in razpada na deponijah… Samo boljši sistem kroženja in predelave rabimo, pa bi imeli občutno manjšo potrebo po kupovanju novo novega.

Danes (in vsak dan) torej spodbujam,

da najdeš čim več že uporabljenih uporabnih (torej že nošenih, ampak ne ponošenih) tekstilnih zakladov v svoji bližini in jih spraviš v pogon namesto, da zapravljaš za nove.
In vem, vem. Ne zna vsak šivat in nimate vsi časa za to, al pa nočete imet še dodatnih stroškov za popravila ali predelave pri šivilji, pa iskanje vseh teh rabljenih cunj v pravih številkah je naporno in na izmenjevalnicah se ne dobi vedno to, kar rabimo, al pa vsaj ni prave barve in tud v second hand trgovinah in na bolhi ni vse ful ugodno in ni vse kvalitetno in jada jada…

Vse jasno, vse legitimno. Sicer tudi trgovine pa kliklik nakupi niso časovno, finančno in energijsko nepotratni, da o kvaliteti niti ne začnem. Je pa večinoma res lažje, hitreje, (za zjokat, ampak res) občasno celo ceneje in včasih praktično edina možnost.

Sej pravim – sam spodbujam.
In pozdravljam in bodrim vsakega posebej, ki počasi, vsaj sem pa tja, uspe v prakso spravit kakšno fajn odločitev. Mogoče na začetku mal neudobno, potem pa te kar zasvoji.
Vsaj mene je.

ps: Sama sicer niti ne zahajam v second hand trgovine, ker me znanci in neznanci že desetletja zalagate s svojimi zavržki (hvala, res!), vseeno pa dajem prednost tistim, ki skrbijo za lokalno kroženje tekstila, ki torej nima za sabo ogromno nepotrebnih kilometrov.
Ob tej priliki izpostavljam Reinkarmiko v Kobaridu, ki ima čist frišno spletno trgovino (plosk, plosk!) in pa Izmenjevalnico, ki je genialen sistem ekološke in humanitarne aktivacije hkrati. Pa krasno je opazovat, kako z leti raste število lokalno organiziranih dogodkov izmenjave oblačil. Tistih javnih in zasebno prijateljskih. Organizirajte kdaj kakšno. Fajn prilika za druženje. In ni tko težko.

psps: tisto s hrvaškim praznikom je seveda šala, ampak saj vsak od nas pozna koga, ki je šele v odrasli dobi dojel, da Banana split ni imenovan po Splitu, ne?

Pred zaveso iz nostalgičnih čipkasto vezenih tekstilij in ob posvojeni preprogi, v rabljenih, a še kar ne dovolj izrabljenih oblačilih (majica od frendice – prav nič spremenjena, hlače iz stare rjuhe – potisk in dizajn Zarjavela bela, čevlji Walk the talk – iz rabljenih kavbojk) vedno znova: Mmaja
26.8.2021

Comments are closed.

Vaše sporočilo

Vaša e-pošta *